Generator kode

V orodni vrstici preklopite na zavihek Code Generator. Zavihek na levi prikazuje kodo za celoten dokument, desno od nje pa ploščo z možnostmi z naslovom Code Generator, na kateri izberete jezik, zbirko podatkov, oba zapisa imen in pri nekaterih ciljih še narekovaje.
Plošča se odpre samodejno, razen če je urejevalnik ob prvem odprtju zavihka ožji od 640 px. Gumb Hide options na vrhu plošče jo strne, gumb Show options v zgornjem desnem kotu kode pa jo znova prikaže. Ob preklapljanju zavihkov ostane odprta ali strnjena, dokler je urejevalnik odprt, in sicer neodvisno od plošče zavihka Shema SQL, njeno stanje pa se nikoli ne shrani v datoteko.

Kliknite kodo z desno tipko miške, da odprete njen priročni meni: Language, Database, Table Name Case, Column Name Case, Bracket (samo za Doctrine, JPA in SeaORM), vsaka postavka s podmenijem, ki označi trenutno vrednost, nato Options panel, ki ploščo strne ali odpre in ima kljukico, dokler je plošča prikazana, ter Save file.
Dokler je ta zavihek odprt, hitro iskanje ponuja Database, Bracket (samo za Doctrine, JPA in SeaORM), Language, Table Name Case, Column Name Case in Code Generator: Options panel, ki ploščo strne ali odpre.

Isti pogled kode je tudi zavihek Code Generator v oknu Lastnosti tabele, kjer ustvari kodo samo za to eno tabelo namesto za celoten dokument. Tam nima plošče z možnostmi, njegov priročni meni pa spreminja iste nastavitve, vendar nima postavk Options panel in Save file.
Kjer se koda za celoten dokument začne z uvoznimi stavki ali glavo, se koda ene tabele začne s tistimi, ki jih potrebuje ta tabela, kot so <?php za PHP, import Foundation za Swift ali $schema za JSON Schema.

Koda se ustvari ob odprtju zavihka in znova ob vsaki spremembi jezika, zbirke podatkov, enega od zapisov imen ali narekovajev. Sprememba diagrama, narejena med odprtim zavihkom, na primer sprememba sodelavca ali agenta za kodiranje, se prikaže, ko zavihek zapustite in se vrnete nanj, ali ko se spremeni katera od teh nastavitev.

Plošča z možnostmi

Pod napisom Saved in the document plošča navaja Language, Database, Table Name Case in Column Name Case, za njimi pa še Bracket, kadar je izbrani jezik Doctrine, JPA ali SeaORM. Vsak od njih je spustni seznam, sprememba pa kodo takoj prepiše.
Kadar izbrani jezik ne upošteva nastavitve Database ali zapisov imen, ti ostanejo na plošči, vendar so zatemnjeni in imajo pod seboj opombo, kot je Not used by DBML, še vedno pa jih je mogoče spremeniti.
Gumba Save file in Copy sta na dnu plošče – glejte razdelek Shranjevanje ali kopiranje rezultata.

To so nastavitve samega diagrama, iste, ki jih spreminjata tudi priročni meni in hitro iskanje. Nastavitev Database se shrani v datoteko kot vsaka druga sprememba.
Nastavitve Language, Table Name Case, Column Name Case in Bracket se shranijo samo, dokler je njihov zaklep na zavihku Nastavitve izklopljen (za Bracket je to Bracket Type), nov diagram pa ima vklopljene vse zaklepe. Dokler je zaklep vklopljen, sprememba prepiše kodo na vašem zaslonu, datoteka pa obdrži zaklenjeno vrednost in diagram se znova odpre z njo. Plošča z ničimer ne nakazuje zaklepa; če želite izbiro ohraniti v datoteki, izklopite njen zaklep – glejte razdelek Zaklepanje.

Jezik

Podprtih je dvaindvajset ciljev, navedenih v treh skupinah – jeziki, ogrodja ORM in nato sheme –, vsaka po abecednem vrstnem redu. Seznam na plošči in priročni meni med skupinami narišeta črto, vendar nobene od njih ne poimenujeta:

Cilj	Skupina	Relacije	Indeksi	ON DELETE / ON UPDATE	Shranjeno kot
C#	Jezik	—	—	—	.cs
Go	Jezik	—	—	—	.go
Java	Jezik	—	—	—	.java
Kotlin	Jezik	—	—	—	.kt
PHP	Jezik	—	—	—	.php
Rust	Jezik	—	—	—	.rs
Scala	Jezik	—	—	—	.scala
Swift	Jezik	—	—	—	.swift
TypeScript	Jezik	—	—	—	.ts
Doctrine	ORM	✓	✓	Samo ON DELETE	.php
Drizzle	ORM	✓	✓	✓	.ts
JPA	ORM	✓	—	—	.java
SeaORM	ORM	✓	Samo enolični	✓	.rs
Sequelize	ORM	✓	✓	✓	.ts
SQLAlchemy	ORM	✓	✓	✓	.py
TypeORM	ORM	✓	✓	✓	.ts
AML	Shema	✓	✓	✓	.aml
DBML	Shema	✓	✓	✓	.dbml
GraphQL	Shema	✓	—	—	.graphql
JSON Schema	Shema	—	—	—	.json
Mermaid	Shema	✓	—	—	.mmd
Zod	Shema	—	—	—	.ts

Privzeti cilj je GraphQL. Vsak cilj zapiše stolpce; oznake ✓ kažejo, kaj še zapiše.
Tabele se zapišejo razvrščene po imenih in ne v vrstnem redu, v katerem stojijo na platnu, indeksi pa so tisti, ki so navedeni pod Indexes v oknu Lastnosti tabele, ne vrstice Keys nad njimi. SeaORM zapiše samo enolične, Mermaid pa enoličen stolpec označi z UK, vendar ne zapiše nobenega indeksa.
Vsi cilji razen Java, AML, DBML in Mermaid zapišejo stolpec primarnega ključa kot NOT NULL, ne glede na to, ali ima nastavljeno zastavico Not Null. Java pri nobenem stolpcu ne označi, ali dovoljuje NULL ali ne, AML, DBML in Mermaid pa zastavico ohranijo takšno, kot je v diagramu.

Kaj zapišejo nekateri cilji:

• PHP: preprosti razredi s tipiziranimi javnimi lastnostmi, pred njimi pa sta <?php in declare(strict_types=1);.
• Doctrine: entitete Doctrine ORM 3 z atributi, za DBAL 4.2 ali novejši, vsak stolpec s svojim tipom DBAL in možnostmi za izbrano zbirko podatkov.
• Rust: ena struktura pub struct za vsako tabelo, s tipi, zapisanimi s polno potjo, kot sta chrono::NaiveDateTime ali rust_decimal::Decimal, brez vrstice use.
• SeaORM: entitete SeaORM 2.0 v zgoščeni obliki, vsaka tabela kot modul pub mod, tako da se celotno besedilo prevede kot ena datoteka.
• Swift: ena struktura Codable, Hashable, Sendable za vsako tabelo, ki zahteva Swift 6.1 ali novejši.
• TypeScript: en vmesnik export interface za vsako tabelo, ki vrstico opiše kot JSON, tako kot shema Zod – datum ali čas je string, stolpec, ki dovoljuje NULL, pa T | null.
• Zod: shema vrstice Zod 4 za vsako tabelo in tip, ki ga izpelje, brez sheme za vstavljanje in brez relacij.
• JSON Schema: en dokument JSON Schema draft 2020-12 s shemo vrstice za vsako tabelo pod $defs.
• Mermaid: diagram erDiagram, kakršnega izriše GitHub, v katerem je vsaka tabela entiteta, ki navaja vsak stolpec z njegovim tipom in morebitno oznako PK, FK ali UK, vsaka relacija pa črta med njenima tabelama.

AML, DBML in GraphQL so formati za prenos v obe smeri: vsak je tudi vir za uvoz. Glejte stran Uvoz in izvoz datotek. Druge sheme, JSON Schema, Mermaid in Zod, so samo izhodne.
DBML zapiše barvo vsake tabele kot headercolor, v kodi za celoten dokument pa za definicijami Ref še blok TableGroup za vsako skupino tabel, ki vsebuje tabelo. AML zapiše barvo tabele kot najbližje izmed imen barv, ki jih pozna AML.

ON DELETE in ON UPDATE

Dejanji ON DELETE in ON UPDATE relacije se nastavita v njenem priročnem meniju – glejte razdelek ON DELETE in ON UPDATE.
Cilji z oznako ✓ v stolpcu ON DELETE / ON UPDATE tabele v razdelku Jezik zapišejo dejanja, ki jih nastavi relacija; za dejanje, ki je ostalo na Not set, se ne zapiše nič.
Katera dejanja ohranijo cilji ORM, je odvisno od izbrane zbirke podatkov, AML in DBML pa ohranita vsa – glejte razdelek Zbirka podatkov.

• Doctrine zapiše samo ON DELETE, ker Doctrine nima ON UPDATE. Vsakemu atributu #[ORM\JoinColumn] pri ManyToOne ali OneToOne na lastniški strani doda onDelete: 'CASCADE', na primer #[ORM\JoinColumn(name: 'user_id', referencedColumnName: 'id', nullable: false, onDelete: 'CASCADE')], pri OneToMany ali OneToOne na inverzni strani pa ničesar. Relacija na enoličen stolpec, ki ni primarni ključ, ostane v obliki navadnih stolpcev, ki jih Doctrine preslika brez asociacije, zato se zanjo ne zapiše nobeno dejanje.
• Drizzle jih zapiše z malimi črkami. Pri .references() so podana kot možnosti, na primer { onDelete: "cascade", onUpdate: "set null" }; pri foreignKey(), ki ga dobi ključ z več stolpci, so zapisana kot verižni klici, na primer .onDelete("restrict").onUpdate("no action").
• SeaORM jih zapiše pri relaciji belongs_to podrejene tabele, najprej ON UPDATE, z imeni NoAction, Cascade, SetNull, SetDefault in Restrict, ki jih uporablja SeaORM, na primer on_update = "Cascade", on_delete = "SetNull". Relacija has_one ali has_many nadrejene tabele ne dobi nobenega.
• Sequelize zapiše vnosa onDelete: "CASCADE" in onUpdate v oba klica asociacije: hasMany ali hasOne ter belongsTo. Ključ z več stolpci ne dobi klicev asociacije, zato Sequelize zanj ne zapiše nobenih dejanj.
• SQLAlchemy poda argumenta ondelete="CASCADE" in onupdate klicu ForeignKey() za ključ z enim stolpcem in klicu ForeignKeyConstraint() za ključ z več stolpci.
• TypeORM zapiše možnosti onDelete: "CASCADE" in onUpdate pri @ManyToOne ali @OneToOne na lastniški strani, nikoli na inverzni strani. Dejanje SET DEFAULT vedno izpusti, ker bi ga TypeORM zapisal kot DEFAULT, česar ne sprejme nobena zbirka podatkov.
• DBML definiciji Ref doda nastavitve, na primer [delete: set null, update: no action].
• AML relacijo, ki ima dejanje, zapiše kot samostojen stavek rel z lastnostmi, na primer {onDelete: cascade, onUpdate: "set null"}, namesto neposredno pri njenem stolpcu.

JPA ne zapiše nobenega: sam JPA zanje nima možnosti, generator pa ne uporablja anotacije @OnDelete ogrodja Hibernate. Tudi Mermaid ne zapiše nobenega, ker v vrstici erDiagram zanje ni prostora.
Na zavihku Code Generator okna Lastnosti tabele, ki prikazuje eno tabelo, DBML ne zapiše definicije Ref, AML pa ne stavka rel, zato tam nobeden od njiju ne prikaže dejanj; AML relacijo z enim stolpcem, ki ima dejanja, ohrani zapisano neposredno pri njenem stolpcu, tako kot relacijo brez njih. Mermaid tam sploh ne zapiše črt relacij. Doctrine in SeaORM tam zapišeta isto entiteto kot v celotnem dokumentu, vključno z dejanji.

Zapis imen

Obe nastavitvi, Table Name Case in Column Name Case, podpirata Pascal, Camel, Snake in None.
Privzeti vrednosti sta Pascal za imena tabel in Camel za imena stolpcev. Vrednost None zapiše ime tako, kot je napisano v diagramu.
Pri vsakem zapisu imen se ime, ki je v jeziku cilja rezervirano, zapiše v ubežni obliki, kjer ta jezik to omogoča, na primer @class v jeziku C# ali r#type v jeziku Rust, kjer tega ne omogoča, pa se preimenuje, na primer v class_ v jeziku Java.

AML, DBML in Mermaid prezrejo obe nastavitvi in vedno zapišejo imena iz diagrama.
Tudi SeaORM ju prezre: polja in module poimenuje v obliki snake case, ki jo SeaORM prebere nazaj, shranjena imena pa navede v table_name in, kjer se razlikujejo, v column_name.
Pri teh štirih ciljih plošča zatemni oba seznama, pod njima pa je opomba Not used by.

Zbirka podatkov

Podatkovni tipi se razrešijo glede na izbrano zbirko podatkov – glejte razdelek Zbirke podatkov.
Na tem zavihku jo izberite na seznamu Database na plošči, v postavki Database priročnega menija ali v hitrem iskanju in koda se takoj prepiše. To je edina nastavitev zbirke podatkov v diagramu, ista, ki jo nastavljata priročni meni platna in zavihek Shema SQL, zato se sprememba tukaj pokaže tudi tam.
Drizzle vzame svoj dialekt iz iste nastavitve: pgTable za PostgreSQL, mysqlTable za MySQL in MariaDB, sqliteTable za SQLite in pgTable za vse druge zbirke podatkov.
SeaORM zapiše atribut column_type tam, kjer bi SeaORM sicer pri PostgreSQL, MySQL, MariaDB ali SQLite ustvaril drugačen tip stolpca, pri MSSQL, Oracle, Snowflake ali Databricks, za katere SeaORM nima zaledja, pa nobenega.

Izbrana zbirka podatkov določa tudi, katera dejanja ON DELETE in ON UPDATE zapišejo cilji ORM.
Doctrine, SeaORM, Sequelize, SQLAlchemy in TypeORM izpustijo vsako dejanje, ki ga izpusti Shema SQL te zbirke podatkov, na primer SET DEFAULT pri MySQL in MariaDB, RESTRICT pri MSSQL ali vsa dejanja razen NO ACTION pri Snowflake in Databricks, tako da velja privzeto dejanje zbirke podatkov. Celoten seznam je v razdelku ON DELETE in ON UPDATE.
Drizzle namesto tega sledi dialektu, ki ga zapiše: koda mysqlTable izpusti SET DEFAULT, koda pgTable in sqliteTable pa ohrani vsa dejanja, vključno s kodo pgTable, ki jo zapiše za MSSQL, Oracle, Snowflake in Databricks.

Izjema so AML, DBML in Mermaid: vsak podatkovni tip zapišejo tako, kot je napisan v diagramu, zato nastavitev zbirke podatkov ne spremeni njihovega izhoda, plošča pa zanje zatemni seznam Database. AML in DBML zapišeta vsako dejanje, ki ga nastavi relacija, Mermaid pa nobenega.

Narekovaji

Nastavitev Bracket je na plošči, v priročnem meniju in v hitrem iskanju na voljo samo, kadar je izbrani jezik Doctrine, JPA ali SeaORM.
Gre za isto nastavitev kot narekovaji na zavihku Shema SQL – glejte stran Shema SQL –, zato sprememba tukaj spremeni tudi to, kako Shema SQL postavi imena v narekovaje. Ponuja SingleQuote, DoubleQuote, Backtick in None, začetna vrednost pa je None.

• Doctrine: pri kateri koli vrsti narekovajev razen None se vsako ime tabele, stolpca in stolpca za stik obda z obrnjenimi narekovaji, s čimer Doctrine označi ime, ki ga je treba postaviti v narekovaje, na primer #[ORM\Table(name: '`order`')]. Pri None se obda samo ime, ki to potrebuje: beseda, ki jo rezervira zbirka podatkov, ime, ki ni preprost identifikator ASCII, ali ime, vneseno v narekovajih.
• JPA: pri kateri koli vrsti narekovajev razen None se ime tabele, ki je rezervirana beseda, znotraj @Table postavi v narekovaje, na primer @Table(name = "\"user\""). Pri None ostane brez narekovajev, tako kot ga pusti Shema SQL.
• SeaORM: pri None se imena zapišejo tako, kot jih shrani zbirka podatkov: ime tabele s piko se razdeli na schema_name in table_name, pri PostgreSQL pa se ime brez narekovajev pretvori v male črke. Pri kateri koli drugi vrsti narekovajev se ime ohrani celo, tako kot je zapisano.

Shranjevanje ali kopiranje rezultata

Save file na dnu plošče z možnostmi ali v priročnem meniju shrani prikazano kodo kot datoteko.
Datoteka je poimenovana kot vsak izvoz, <database name>-<timestamp>, imenu pa sledi končnica iz tabele v razdelku Jezik, na primer shop-2026-10-12T04_05_06.ts, in se shrani tja, kamor gre vsak izvoz v vašem gostitelju – glejte razdelek Izvoz. Java in JPA vse razrede postavita v eno datoteko .java, tako kot jih prikazuje zavihek.
Meni Izvozi nima postavke za generator kode, zavihek Code Generator v oknu Lastnosti tabele pa ne more shraniti datoteke.

Če želite kodo kopirati, kliknite Copy na dnu plošče ali pa premaknite kazalec nad kodo in kliknite gumb za kopiranje v njenem zgornjem desnem kotu, kar je v oknu Lastnosti tabele edini način.
Pojavno obvestilo Copied! s kljukico to za dve sekundi potrdi. Če brskalnik ali gostitelj zavrne dostop do odložišča, to namesto tega sporoči pojavno obvestilo Couldn't copy to the clipboard z opozorilnim znakom. Ponovno kopiranje nadomesti pojavno obvestilo, namesto da bi dodalo novo.
Besedilo je mogoče tudi izbrati, zato lahko vzamete samo del, ki ga potrebujete.